Po zakonodajnem referendumu, ki je bil izveden 8. junija 2014, ni več ovir za uveljavitev novele Zakona o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter arhivih (ZVDAGA-A), ki jo je Državni zbor sprejel 8.1.2014. Prenovljeni zakon odpravlja številne pomanjkljivosti obstoječega arhivskega zakona na področju e-hrambe gradiv, med katerimi velja posebej izpostaviti odpravljeno obveznosti pripravljanja in potrjevanja notranjih pravil za podjetja oziroma potrjevanja notranjih pravil za državne organe, ter racionalizirane postopke preverjanja skladnosti strojne opreme in storitev hrambe gradiva. Omenjene spremembe podjetjem in drugim organizacijam zasebnega sektorja prepuščajo, da se avtonomno, brez vmešavanja države, odločijo o načinu hrambe digitalnih dokumentov, s katerimi upravljajo, s tem pa tudi o izbiri rešitev in tehnologij elektronskega poslovanja. 31. člen ZVDAGA, ki je v besedilu iz leta 2006 enakost enote hranjenega gradiva enoti izvirnega gradiva vezal na izvajanje hrambe v skladu s pri državnem arhivu potrjenimi notranjimi pravili, novela ZVDAGA-A spreminja tako, da bo izvajalec hrambe v zasebnem sektorju oz. državni upravi enak učinek dosegel že, če bo zajem in varno hrambo digitalnega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki izvajal v skladu z ZVDAGA oziroma na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, če tudi notranjih pravil ne bo pripravil oziroma, v primeru državnih organov, potrdil pri državnem arhivu. Novela ZVDAGA-A glede verodostojne in pravnoveljavne e-hrambe gradiv s tem ubira podoben pristop kot predpisi Evropske unije in nacionalne davčne zakonodaje (pri nas ZDDV-1) o elektronskih računih oziroma predpisi o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (pri nas ZEPEP), ki izbiro tehnologije in določitev načina zagotovitve pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti elektronskega računa oziroma drugih dokumentov in podatkov v digitalni obliki prepuščajo davčnim zavezancem oziroma uporabnikom.
